Po(p)ezija

Haiku 0019

2009-09-14T10:15:00.001+02:00

Nedosegljivo?!
Stopi na prste, človek.
Brez truda ni nič.

Haiku 0018

2009-09-04T22:38:00.002+02:00

Moški in ženska.
Je možno prijateljstvo ?
Ne, preveč strasti.

(Š)Portret 0005

2009-07-24T11:51:00.004+02:00

To sila je neskončna, ki pokaže jo ko se zavzame,
A prav to je tisto, tekmicam ki njenim dih vzame.
Mišljenje je večine, mečejo da disk ali kladivo,
Atletinje z zunanjostjo vse prej kot zanimivo.
Resno je v zmoti, kdor bi njo vtaknil v isti koš,
Ah, z lepoto svojo zmeša pamet še tko trdih mož.

Haiku 0017

2009-05-26T18:05:00.000+02:00

Ujetnik svoje
puščave sem življenja
le smrti žejen.

Haiku 0016

2009-05-03T19:03:00.001+02:00

Ko prideš do dna
sta vedno dve poti. Gor
ali na bolje.

Haiku 0015

2009-05-02T17:52:00.002+02:00

Kaj življenje je?
Rana, kri ki jo poji,
in ne zaceli.

(Š)Portret 0004

2009-04-11T17:49:00.003+02:00

Se le pume črne gibčnost z njeno lahk' primerja,
Ni take gracioznosti drugje, ko po zaletu dirja.
Enga diha čas in zamudiš jo ko leti skoz zrak,
Že je pesek blizu, ko odrine v tretji se korak.
A ni le moč surova, ki ima jo ona, kar jo krasi,
Nje oči tako globoke, v njih vsak moški se izgubi,
Ak v njih predolgo gleda, lahko mu pamet pogubi.

Akrostih 0029

2009-02-17T16:06:00.007+01:00

Noči bi temo črno z lahkoto nje oči razbile,
Imajo ognja toliko v sebi, da bi še led topile.
Kdor pogleda jih, mu pamet in srce prežge,
A za lepoto tako, tvegati je vredno, ali ne?

(Š)Portret 0003

2009-01-13T13:06:00.003+01:00

Mišice ima kot skala trdne, lahko drevesa z njimi ruva,
Rok njegovih moč neznanska, za pravi jo trenutek čuva,
Slaven ampak skromen, čeprav najdlje on kroglo suva.

Haiku 0014

2009-01-11T21:25:00.000+01:00

Vprašanje! Kdo sem?
Napaka šestega dne?!
Odveč sam sebi!

(Š)Portret 0002

2009-01-08T11:34:00.006+01:00

Junak postaven ko odrine se od tal, ko se palica usloči,
Res ga je veselje videt letvico kako z lahkoto on preskoči.

Haiku 0013

2009-01-07T22:12:00.001+01:00

Modrost nas uči,
da vse ima svoj konec,
le banana dva.

Haiku 0012

2009-01-04T16:50:00.001+01:00

Sem samo statist,
v drami z naslovom,
"Igra življenja".

Haiku 0011

2009-01-03T17:40:00.001+01:00

Romantik? Poet?
Obračam le besede.
Tipičen moški!

(Š)Portret 0001

2009-01-02T17:15:00.007+01:00

Malo lepotic je, njih še manj v atletiki slovi,
Ritem treh korakov, ki tako z lahkoto ulovi,
Jasno je zategadelj, boljše je na svetu ni.

Akrostih 0028

2008-09-26T10:59:00.006+02:00

Kaj žene jo, da kot na krilih vetra zmožna je leteti,
Ostali tekmovalci, le malo njih njo zmore prehiteti.
Ljudje strmijo ob nje moči, vir neskončne energije,
Eden ali dva obrata na pedalih, vse tekmece ubije.
Se zdi kot bitje z drugega planeta, vsa vesolja sila,
A krasota in vsi čari njeni, lahko bila bi gozdna vila.
Res vse zgoraj zdi se kot neskončna prazna hvala,
Kar ni sporno, da je zmagovalka Alpe-Adria pokala,
A le ona ve koliko za slavo tako leto celo je garala.

Rima 0010

2008-09-16T12:47:00.006+02:00

Srečal je mladenič dekle mlado inu čilo,
Uganiti ni težko kaj naprej se je godilo.

Najprvo si ogrel je svoje močne roke moške,
Presenetil je dekle, ko jo zgrabil je za j****.

Njej početje to njegovo ni bila velika muka,
Globoko v sebi že se veselila dobrega je f***.

Oba t'ko vroča, biti je hitrej začela urca,
Se ona opogumila je in prijela ga za k****.

Ob tem se ji rdečica prikradla je na lička,
Nemirna je bila, ker že srbela jo je p****.

Kar naenkrat on obrne jo, porine jo ob zid,
Še preden se zavedla je, ji ga vtaknil je v r**.

Niti malo jo motila ni njegova potna srajca,
Uživala je tudi ona, fant ko praznil si je j****.

In zdej poreče kdo, da te besede čista so blamaža,
Ljudje počno to vsakodnevno, pa se n'ben ne zgraža.

Brezpomensko 0001

2008-09-14T01:03:00.005+02:00

RAMMSTEIN - OHNE DICH
(Tebe ni)

Korake štejem skozi gozd
Kjer jaz zadnjikrat te videl sem
Mrak večera spustil je svoj plašč
Ozkim se potem izgublja sled
Tema in samota vsepovsod
Sam sem, oh sam
Niti ptice ne pojejo več

Tebe ni in spet sem sam
Tebe ni
Tudi s tabo bil sem sam
Tebe ni
Tebe ni sam štejem ure
Tebe ni
S tabo so sekunde večne
Vredno ni

V skalovju, v soteskah
Tišina gluha brez življenja
Moje dihanje ustavlja se
Sam sem, oh sam
Niti ptice ne pojejo več

Tebe ni in spet sem sam
Tebe ni
Tudi s tabo bil sem sam
Tebe ni
Tebe ni sam štejem ure
Tebe ni
S tabo so sekunde večne
Vredno ni, če tebe ni

Akrostih 0027

2008-05-28T18:49:00.002+02:00

Mar ne prebode nje pogled te, uspeš le zakričati,
Ah, globina nje oči, redkim na nogah uspe obstati.
To nje moč žari, slepi in drugim jemlje ves pogum,
Edina je rešitev, glavo ti da skloniš in si rešiš um.
Je to resnica, kdor verjame ne, kar pripiše sebi naj,
Ako slep, ubog bode ostal od čarov nje za vekomaj.

Akrostih 0026

2008-05-16T19:55:00.008+02:00

Prave barve tiste so, prevzamejo ki nas,
Edine so, lepote njih ki ne izbriše niti čas.
To je barva nje oči zelenih, njih sladkosti,
Res omamijo, treznost, moramo se zbosti,
Ah, lepote takšne nikomur nikoli ni zadosti.

Akrostih 0025

2008-04-12T23:29:00.005+02:00

Pridnost in marljivost, dve lepi sta vrlini,
Rad ljudi vsak takšne v svoji bi imel bližini.
Eni pa lenuhi smo, se nam nikamor ne mudi,
Mislimo da tud se samo kaj od sebe postori.
Od takih neke vztrajnosti ni da b'se nadejal,
Res ne veš al bi se zjokal al se jim smejal.

Haiku 0010

2008-03-08T21:45:00.003+01:00

Kam odšlo boš ti,
življenje moje drago,
ko smrt me najde.

Akrostih 0024

2008-02-14T13:29:00.005+01:00

To vedi, srce da moje le za tebe bije,
Je ljubezen moja to, ki jo nič ne ubije.
Ak ne verjameš, kako naj ti dokažem,
Šele čas pokazal bo, da jaz ne lažem,
In da sram me ni ker ti to pokažem.

Akrostih 0023

2008-02-08T23:14:00.001+01:00

Fajn v temo brcam, tvoj ko stil kopiram,
Rekel bi lahko, da nekemu organu sviram.
A kaj ko dan za dnem men se potrjuje to,
Nespretno da pisanje rim ni največje zlo.
Cel je svet ponorel, še dobro da več te ni,
Edin še več bi pil, ko videl bi kaj se godi.
Tako pa mirno spi, tukaj ne zamujaš nič,
Upam da tud pome kmalu prišel bo hudič.

Haiku 0009

2008-02-07T10:53:00.001+01:00

Vedno tvegajoč
optimist tvega da bo
postal pesimist.

Haiku 0008

2008-02-07T10:51:00.001+01:00

Združiti srečo
in ljubezen je težko,
če to delaš sam.

Akrostih 0022

2008-01-28T10:18:00.000+01:00

Strme klance moral bi preplezat,
Teči dolgo, se pri tem naprezat,
Ako želel bi dospeti v kraje take,
Še živijo kjer dekleta brez napake,
A kot nje lepote našel ne b' enake.

Rima 0009

2008-01-28T09:29:00.000+01:00

POGUBNI MOŽ

Kar žurov v Ljubljani preteklih bilo je
si Tina za vsa'cga svoj čas je vzela
povsod je b'la zraven, povsod je hotela
bit tista ki fantov največ bo ujela.
Če koga se ona odloč'la je imet
se skriti ni mogel nikjer na tem svet.

Je treba priznati, je b'la lepotica
da takšno težko bi blo najti kjerkoli
tega se zavedla že v srednji je šoli
se faksu ognila je daleč okoli.
Neumna bila ni, naduvana pa
od vseh je le vase zagledana b'la.

Dobrota srca bila tuja je vedno
le zanjo bi sončece smelo sijati
ji prosim besede b'lo treba ni znati
vse kar je hotel so moral ji dati.
Ker palca pa najde za vsako se rit
tud Tini se nekaj je moral zgodit.

Pred koncem poletja na nek vroči petek
v Šiški ta žurka kot prej še nobene
se Tini zasvetijo očke zelene
hiti se pedenat in čimprej da krene.
Minika kratka in čeveljci rdeči
bluza prosojna, uhani bleščeči.

Pred klubom že polno spoliran'ga pleha
izbira je mladcev res pestra, velika
za glasbo didžej poskrbi kot se šika
ozračje popolno, da plesat vse mika.
Tina opazi v temi postavo,
tip je t'ko lep, da udari ji v glavo.

A vendar se zbere, v akcijo krene
pristopi in reče "Joj, kolk mi je vroče"
Mladenič ne trza, kot da jo on noče
to Tino razkuri še bolj njega hoče.
Popravi lase si in se našobi
z ritko pomiga, kot se spodobi.

To fanta predrami v oči ji pogleda
nasmehne se rahlo, a v njem ni topline
"Bi rada ti v meni vzbudila skomine,
al kaj t'ko predrzno mi kažeš obline?"
Jo prime za roko in stisne močno
za hip se zazdi ji pri srcu hladno.

Se spomni ko rekli doma so ji vedno
da tujcem zaupat iz prve ni šala
"Kaj ni to neumnost, zakaj bi se bala
jaz znanje imam da jih bom obvlad'vala!"
Ni ganil je niti nje mater jok
očetov zaman ves bil bes je in stok.

Odgnala je misli na vse te nasvete
uživala v gibih ob čednem plesalcu
čutila ni zlobe v črnem neznancu
da gre mu zaupat kot lovcu Bedancu.
On pa nalival je pijače vse več
razsodnost vsa njena počasi šla preč.

Se noči iztekala moč je počasi
ko Tini zazdi za dom da je ura
ponudi ji mladec prevoz s tega žura
je prec privolila kot brezglava kura.
Zavedala ni se da to je slabo
da vse to končalo se dobro ne bo.

Je zunaj čakalo ju črno vozilo
z zvezdo na nosu in temnimi stekli
prevoz za falote lahko bi mu rekli
v želji za takim so mnogi se opekli.
Odprl je vrata ponudil ji vstop
se Tina vsedla v svoj lastni je grob.

Grmenje motorja se čulo je glasno
ko zlobneža avtu so gume cvilile
so vratom ključavnice se zaklenile
se punci takrat so oči zasolzile.
Nazadnje so vidli obraz Tinin bled
potem pa za njo se izgubila je sled.

Akrostih 0021

2008-01-18T15:22:00.001+01:00

Ali možnost je, kje da se rodi od nje bila ki bi hitrejša,
Lepotica mlada iz dneva v dan postaja vse močnejša.
Je ugibati težko do kam bo segla, zanjo meja ni nebo,
A gotovo v prihodnje tekmicam življenje zagrenila bo.

Akrostih 0020

2008-01-15T18:01:00.000+01:00

Dec čudnega imena, iz močvirja izvira,
Ak ga vpraša kdo kako, reče le da hira.
Res, črnogledost, cinizem, njega so vrline,
Kdorkoli ga spozna, vse ga hitro mine.
On rad razdira šale, a kaj ko smešen ni,
Postane hitro enoličen čist za vse ljudi.
Obvlada on v življenju le eno par reči,
Poezija, ki jo zganja, ni ena teh stvari.
Otroc se ga bojijo, kričijo na ves glas,
Več takih če bi blo kot on, mutantska vas.
In zdej porečete, kaj ma stvor tak za živet,
Če sam pol je res, bi boljš mu b'lo umret.

Haiku 0007

2008-01-08T13:52:00.000+01:00

Sanje so samo
nedoživete slike
stvarnega sveta.

Haiku 0006

2008-01-08T13:47:00.000+01:00

Jutranja kava
in šilce optimizma
polepšata dan.

Akrostih 0019

2008-01-01T17:14:00.000+01:00

Sezimo v roke si ob izrekanju teh želja,

Radost v srcih naj povzpne se do neba.
Ena misel, staro da bi čimprej pozabili,
Čistih duš v nov'ga jutra dan bomo stopili.
Naj uresničijo se tudi najbolj skrite iluzije,
Obrne vse naj se na bolje in ta grdo skrije.

Sonet 0005

2007-12-26T15:22:00.001+01:00

Milina njenih me oči prevzela,
Okamenel stojim, srce še bije.
Je žar v njih, še sonce t'ko ne sije,
C'lo led odtajati bi z njim uspela.

In angelski si lik je še nadela ,
Ga li pogledam, me takoj ubije.
Radosten glas me njen z'lo hit opije,
Ah, morat' bi orožni list imela.

Ni stas in glas edino kar premore,
Duh njen vesel besednega je boja,
Očarat ona te z lahkoto zmore.

Verjame li kdo to, ni briga moja,
Enake ni, priznam tu brez zavore,
Cel svet premore njen'ga ne opoja.

Rima 0008

2007-12-25T22:18:00.000+01:00

Božični prazniki so čas veselja in pričakovanja,
Žal preveč praznih je besed in puhlega laganja.

Akrostih 0018

2007-12-21T13:12:00.001+01:00

Hoče človek biti vsak zares postaven,

Resnično lep in vse še kar gre zraven.
A pride čas, upreti njej ne moreš se,
Nje čari, ni nihče imun, zapelje vse,
Ako podležeš ji, greh na špeh ti gre.

Akrostih 0017

2007-12-15T13:19:00.001+01:00

Mar ptica nima kril z njimi da leti,

Ako jih porežeš ji, le nemo obsedi.
To dekle zapisano višavam je neba,
Edino to osvobodi jo, ji veselja da.
Je brez kril letenje, želja vseh ljudi,
A redki so, ki veselje to se jim zgodi.

Haiku 0005

2007-12-10T23:23:00.000+01:00

Tragičen je smeh
človeka, ki se smeje
da premaga jok.

Haiku 0004

2007-12-10T23:22:00.000+01:00

Počij, ljubezen.
Srce utrujeno je
a biti mora.

Akrostih 0016

2007-12-05T12:25:00.000+01:00

Trdo delo, znoj in solze del so njenega življenja,
A jeklenega dekleta strah ni nobenega trpljenja.
Mladosti se odrekla je zavestno, njej jo zapisala,
Atletika je tista, njej zvesta za vedno bo ostala.
Rekel bode kdo, kaj mladi lepotici tega treba je,
A punca ni brez glave, kaj dela, kaj želi, ve vse.

Rima 0007

2007-12-04T08:43:00.001+01:00

Šola da ti izobrazbo, kopico teoretičnega znanja,
Uspeš pa le, če drugim znaš prodati čimveč sranja.

Akrostih 0015

2007-11-26T15:21:00.001+01:00

Lejte to dekletce malo, šele nekaj mesecev ima,
A to prava tekmovalka bo, saj se pregristi zna.
Ni li to morda zato, ker obadva taka sta ta stara,
Ah, starša nje človeka sta, ne najdeš jima para.

Haiku 0003

2007-11-25T23:48:00.000+01:00

Nič od nič je nič.
Nič od vsega tudi nič.
Čemu potem trud?

Akrostih 0014

2007-11-23T08:18:00.000+01:00

Afrodita je li njena mati, lepota mitološka,
Ni Zevs morda ji oče, ki vse nadzira zviška.
Upam zapisati da božja milost iz oči ji sije,
Škratek mali, ki za jutri upanje nam vlije,
Ah, sonček je, ki ga noben oblak ne skrije.

Haiku 0002

2007-11-22T19:44:00.000+01:00

Na koncu konca
je začetek novega
začetka konca.

Akrostih 0013

2007-11-22T19:31:00.001+01:00

Je resnica daleč, ali tu je, ali le nebo jo skriva,
Edino tisti vedel bi, na straneh obeh kateri biva.
Ljudi pa takih ni, življenje eno svoje vsak ima,
Enkrat smrt ko jih obišce, resnica znana je vsa.
Nikoli več ne vidiš njih, večnosti ki so zapisani,
A vendar iz spominov naših nikdar ne izbrisani.

Akrostih 0012

2007-11-22T09:27:00.000+01:00

Neskončo moč narave ukroti za šalo,

In strahu pri tem ne pokaže niti malo.
Ne krasi pa le pogum je in tekem slava,
Ampak ljubek tud' obraz in bistra glava.

Haiku 0001

2007-11-19T11:55:00.000+01:00

Zemlja je pekel.
Nebesa. Kraj, ki ga ni.
Kam grem po smrti?

Akrostih 0011

2007-11-15T09:34:00.000+01:00

Prosil sem boga naj odkrije mi lepote svet,
On usliši prošnjo, pokaže najkrasnejši cvet.
Ljudem ob njenih čarih hipoma zastane dih,
Očarljivost njeno vsak zna pretopit v stih.
Ni niti kančka pretiravanja v besedah teh ,
A nejeverneže največje hitro uroči nje smeh.

Sonet 0004

2007-11-10T01:38:00.000+01:00

Hudič v meni zadnjo uro bije,
Radost skesane duše ga opija,
Iščoč se zlobo on v krčih zvija,
Bori zaman se svoje solze lije.

A kaj peklenščka sili t'ko da vpije,
Rojeva se ljubezen, ga ubija,
Je konec, krsto mu srce zabija,
Ej, zan'ga n'kol več sonce ne posije.

Veš li da to si ti, občudovana,
Napake vse in zlobo z mene sprala,
Al veš da taka moč ni vsaki dana.

To šala ni, bi druga to ne znala,
Ak to spoznaš ostani t'ko zagnana,
Še grešnih duš veliko boš oprala.

Rima 0006

2007-10-28T23:01:00.001+01:00

Kot mož in oče, vem kaj je obljubljena zvestoba,
A lenoba, moja ljubica, spremljala me bo do groba.

Akrostih 0010

2007-10-23T09:11:00.001+02:00

Akotudi deklica je drobna, nosi moč v sebi,
Je ni ovire ne napora, ki b'ga zmogla ne bi.
Da pa ne bi mislil kdo da to kaka je pošast,
Ah ne, tud lepoto dal je bog ji v trajno last.

Akrostih 0009

2007-10-20T23:10:00.000+02:00

Mladenka ti postajaš, vsak dan bolj samosvoja,
Ali srečna boš, v tujih rokah ni usoda tvoja.
Jedino eno pomni, če se svet ti bo podiral,
Imaš mene, očeta, ki v vsem te bo podpiral.

Akrostih 0008

2007-10-19T13:00:00.000+02:00

Njen nasmeh očara te podnevi, sred noči,
In s pogled svojim čarovniško te uroči,
Ni junaka lepote njene ki lahko se ubrani,
Ak z ljubeznijo napade ona, srce ti rani.

Sonet 0003

2007-10-17T14:05:00.001+02:00

Ima prjat'le vsak k'dar sonce sije,

Njih mal zdrži, ko zima se obeta,
Takrat svetloba vsem ko je odvzeta,
Imaš li njega, temo vso razbije.

Hočeš li poznat, kak' se barve zlije,
Al postavitev dobro je zadeta,
Rešitev res ni njega vsaka sveta,
Mal napačnih je, se na konc' odkrije.

A velikost človeka ni le delo,
Tud' vince rujno sladko in jedača,
Je tam kjer on sedi povsod veselo.

Ak dela dobro naj mu bog poplača,
Živet mu upajmo bo dolg' uspelo,
Užitki dolgi pa kot jara kača.

Akrostih 0007

2007-10-17T12:59:00.000+02:00

Tama spustila se, srce moje puni tuga,
Imam oči pune suza, izgubio sam druga.
Tebe voljeh, hodao sam putem tvojim,
Umreh ti, dane hladne sam sad brojim.

Rima 0005

2007-10-16T23:36:00.000+02:00

Grofice inu dame fine so nekoč nosile drage broške,
Dan's pa vsaka s polno malho si omisli nove joške.

Rima 0004

2007-10-15T00:08:00.000+02:00

Naj splačalo bi poštenje se, a vse drugače kaže,
Najvišje pride tisti, ki najbolj prepričljivo laže.

Akrostih 0006

2007-10-12T13:57:00.000+02:00

Dehtečga cveta se lepota skrije,
Očesu ko lepota njena se razkrije.
L'dem se čar poredko tak prikaže,
Oh, kdor vidi jo, ta se ne zmaže.
Res ni besed, opisali da bi njo,
Edin na slik zajet poskus'mo to,
Silno mičnost in prikupnost vso.

Akrostih 0005

2007-10-11T14:58:00.000+02:00

Videt njo, reskira č'lovk slepoto,
Edin še sonca blišč tako ma lepoto.
Se mal deklet lahko s tem pohvali,
Narave čar na njej da b'občud'vali,
Ah, ob njej možje postanejo živali.

Rima 0003

2007-10-09T13:31:00.001+02:00

Kaj iz moškega želi nar'dit si ženska vsaka,
Kralja svojege srca al dvorskega bedaka?

Akrostih 0004

2007-10-08T00:31:00.000+02:00

Malokdo verjame v pravo še ljubezen,
A tisti ki, opije ga, več n'kol ni trezen.
Ta občutek, ko v telesu, kri v žilah vre,
Eno ko ime v srcu, zasenči druge vse.

Jesti, piti, to v stanju tem pomembno ni,
Ah, kako je luštno v oblakih, brez skrbi.
Ima pa tale čudna l'bezen eno le napako,
Ni vedno večna, jo treba vzet je tako.

Naj še tako se nemogoče zdi, žal je res,
Enkrat mine vse, razen pekla in nebes.
Je pa res tud' to, da včasih dvema rata,
Celo življenje skupaj biti, če le znata.

Rima 0002

2007-10-07T11:47:00.000+02:00

Kot človeka me v življenju najbolj moti,
da v oblekah sijajnih največji so faloti.

Sonet 0002

2007-10-06T12:21:00.001+02:00

Glej, tam deklet na štartu je kopica,
Resnično hitre, željne zmagovati,
A eni mogle bodo se predati,
Najboljša njih, postala bo kraljica.

Dokler ne sliš možakarja se klica,
Obrazi mrki, da jih ni spoznati,
Veliko trmo v njih je prepoznati,
Cel položaj je oster kakor špica.

Da prva ona bo takoj je jasno,
Ak stavil kdo drugač je, solze lije,
Njen tek opazovati, več kot krasno,

Enake, zmogla njen korak k'bi, ni je,
Je prva, druge pridejo prekasno,
In slava njena vsa, Olimp zasije.

Rima 0001

2007-10-05T13:14:00.000+02:00

Mar čudno ni, da v mestih brez metroja,

Metroseksualcev več je kot v hlevu gnoja.

Akrostih 0003

2007-10-04T08:31:00.001+02:00

Udarce trde mi deli življenje, prekleto bodi,
Puščava je neskončna, kjer moja duša blodi.
Al zima al poletje, razjeda tuga me enaka,
Ni jasnine, sonca, le oblakov temnih beda.
Je nada tista, ki drži nad vodo mojo barko,
Edina ki odganja njo, s koso ostro starko.

Akrostih 0002

2007-10-02T14:23:00.000+02:00

Sončni griči, doline kot iz bajk vzete,
Lepote tukajšnjih so krajev neizpete.
Odsihmal pa se po svetu šir'jo govorice,
Vrle kak so deklice, slovenske lepotice.
Ena mična bolj od druge, Pepelke uročene,
Ni skrivnost, da so foušljive tujcev žene,
In da moške začarajo zlahka še tko klene.
Junakov tukajšnjih so krajev to potomke,
Ak ne spoštuješ jih, dož'viš udarce gromke.

Sonet 0001

2007-10-01T11:53:00.001+02:00

Jedina je narava, ki ustvarja,
Enkratna bitja, krasna, čudovita,
Resnica v njih, milina nežno skrita,
Edina, ki v seb' se ne pretvarja.

Bogastva svoja čisto vsem podarja,
Otroc smo njeni, deca vedno sita,
Vseh svojih bitk je zmagovalka zvita,
Iskrena mati, ki nas zagovarja.

Šele ko vid'mo njo pa se zavemo,
Popolna kot so stroji samodejni,
Edin jo bogu pripisati smemo.

Lepota nje odžeja ko smo žejni,
Cel svet postane siv njo ko uzremo,
Iskat krasnejšo bil b'napor brezmejni.

Akrostih 0001

2007-10-01T11:48:00.000+02:00

Zakaj pisati nekaj kar nihče ne bode bral,
Al norost ali potreba da bi novo pot ubral.
Če komu všeč je, bere naj, ostali zamižite,
Edini nisem, morda c'lo sami bolje naredite.
To ne, pisal sam ne bom kot še miljon ljudi,
En tak čudaško butast stil morda me izdvoji,
Kup tuge in solza, a morda le kdo se nasmeji.