Akrostih 0028

Kaj žene jo, da kot na krilih vetra zmožna je leteti,
Ostali tekmovalci, le malo njih njo zmore prehiteti.
Ljudje strmijo ob nje moči, vir neskončne energije,
Eden ali dva obrata na pedalih, vse tekmece ubije.
Se zdi kot bitje z drugega planeta, vsa vesolja sila,
A krasota in vsi čari njeni, lahko bila bi gozdna vila.
Res vse zgoraj zdi se kot neskončna prazna hvala,
Kar ni sporno, da je zmagovalka Alpe-Adria pokala,
A le ona ve koliko za slavo tako leto celo je garala.

Rima 0010

Srečal je mladenič dekle mlado inu čilo,
Uganiti ni težko kaj naprej se je godilo.

Najprvo si ogrel je svoje močne roke moške,
Presenetil je dekle, ko jo zgrabil je za j****.

Njej početje to njegovo ni bila velika muka,
Globoko v sebi že se veselila dobrega je f***.

Oba t'ko vroča, biti je hitrej začela urca,
Se ona opogumila je in prijela ga za k****.

Ob tem se ji rdečica prikradla je na lička,
Nemirna je bila, ker že srbela jo je p****.

Kar naenkrat on obrne jo, porine jo ob zid,
Še preden se zavedla je, ji ga vtaknil je v r**.

Niti malo jo motila ni njegova potna srajca,
Uživala je tudi ona, fant ko praznil si je j****.

In zdej poreče kdo, da te besede čista so blamaža,
Ljudje počno to vsakodnevno, pa se n'ben ne zgraža.