skip to main
|
skip to sidebar
Po(p)ezija
Pesimistična različica optimizma
14.9.09
Haiku 0019
Nedosegljivo?!
Stopi na prste, človek.
Brez truda ni nič.
4.9.09
Haiku 0018
Moški in ženska.
Je možno prijateljstvo ?
Ne, preveč strasti.
26.5.09
Haiku 0017
Ujetnik svoje
puščave sem življenja
le smrti žejen.
3.5.09
Haiku 0016
Ko prideš do dna
sta vedno dve poti. Gor
ali na bolje.
2.5.09
Haiku 0015
Kaj življenje je?
Rana, kri ki jo poji,
in ne zaceli.
17.2.09
Akrostih 0029
N
oči bi temo črno z lahkoto nje oči razbile,
I
majo ognja toliko v sebi, da bi še led topile.
K
dor pogleda jih, mu pamet in srce prežge,
A
za lepoto tako, tvegati je vredno, ali ne?
11.1.09
Haiku 0014
Vprašanje! Kdo sem?
Napaka šestega dne?!
Odveč sam sebi!
7.1.09
Haiku 0013
Modrost nas uči,
da vse ima svoj konec,
le banana dva.
4.1.09
Haiku 0012
Sem samo statist,
v drami z naslovom,
"Igra življenja".
3.1.09
Haiku 0011
Romantik? Poet?
Obračam le besede.
Tipičen moški!
Newer Posts
Older Posts
Home
Subscribe to:
Posts (Atom)
KAR JE BILO, JE ODBILO
►
2013
(6)
►
March
(1)
►
February
(5)
▼
2009
(10)
▼
September
(2)
Haiku 0019
Haiku 0018
►
May
(3)
Haiku 0017
Haiku 0016
Haiku 0015
►
February
(1)
Akrostih 0029
►
January
(4)
Haiku 0014
Haiku 0013
Haiku 0012
Haiku 0011
►
2008
(17)
►
September
(2)
►
May
(2)
►
April
(1)
►
March
(1)
►
February
(4)
►
January
(7)
►
2007
(36)
►
December
(8)
►
November
(9)
►
October
(19)
KDO, KDAJ, ZAKAJ