Rima 0006

Kot mož in oče, vem kaj je obljubljena zvestoba,
A lenoba, moja ljubica, spremljala me bo do groba.

Akrostih 0010

Akotudi deklica je drobna, nosi moč v sebi,
Je ni ovire ne napora, ki b'ga zmogla ne bi.
Da pa ne bi mislil kdo da to kaka je pošast,
Ah ne, tud lepoto dal je bog ji v trajno last.

Akrostih 0009

Mladenka ti postajaš, vsak dan bolj samosvoja,
Ali srečna boš, v tujih rokah ni usoda tvoja.
Jedino eno pomni, če se svet ti bo podiral,
Imaš mene, očeta, ki v vsem te bo podpiral.

Akrostih 0008

Njen nasmeh očara te podnevi, sred noči,
In s pogled svojim čarovniško te uroči,
Ni junaka lepote njene ki lahko se ubrani,
Ak z ljubeznijo napade ona, srce ti rani.

Sonet 0003

Ima prjat'le vsak k'dar sonce sije,

Njih mal zdrži, ko zima se obeta,
Takrat svetloba vsem ko je odvzeta,
Imaš li njega, temo vso razbije.

Hočeš li poznat, kak' se barve zlije,
Al postavitev dobro je zadeta,
Rešitev res ni njega vsaka sveta,
Mal napačnih je, se na konc' odkrije.

A velikost človeka ni le delo,
Tud' vince rujno sladko in jedača,
Je tam kjer on sedi povsod veselo.

Ak dela dobro naj mu bog poplača,
Živet mu upajmo bo dolg' uspelo,
Užitki dolgi pa kot jara kača.

Akrostih 0007

Tama spustila se, srce moje puni tuga,
Imam oči pune suza, izgubio sam druga.
Tebe voljeh, hodao sam putem tvojim,
Umreh ti, dane hladne sam sad brojim.

Rima 0005

Grofice inu dame fine so nekoč nosile drage broške,
Dan's pa vsaka s polno malho si omisli nove joške.

Rima 0004

Naj splačalo bi poštenje se, a vse drugače kaže,
Najvišje pride tisti, ki najbolj prepričljivo laže.

Akrostih 0006

Dehtečga cveta se lepota skrije,
Očesu ko lepota njena se razkrije.
L'dem se čar poredko tak prikaže,
Oh, kdor vidi jo, ta se ne zmaže.
Res ni besed, opisali da bi njo,
Edin na slik zajet poskus'mo to,
Silno mičnost in prikupnost vso.

Akrostih 0005

Videt njo, reskira č'lovk slepoto,
Edin še sonca blišč tako ma lepoto.
Se mal deklet lahko s tem pohvali,
Narave čar na njej da b'občud'vali,
Ah, ob njej možje postanejo živali.