Sonet 0005

Milina njenih me oči prevzela,
Okamenel stojim, srce še bije.
Je žar v njih, še sonce t'ko ne sije,
C'lo led odtajati bi z njim uspela.

In angelski si lik je še nadela ,
Ga li pogledam, me takoj ubije.
Radosten glas me njen z'lo hit opije,
Ah, morat' bi orožni list imela.

Ni stas in glas edino kar premore,
Duh njen vesel besednega je boja,
Očarat ona te z lahkoto zmore.

Verjame li kdo to, ni briga moja,
Enake ni, priznam tu brez zavore,
Cel svet premore njen'ga ne opoja.

Rima 0008

Božični prazniki so čas veselja in pričakovanja,
Žal preveč praznih je besed in puhlega laganja.

Akrostih 0018

Hoče človek biti vsak zares postaven,

Resnično lep in vse še kar gre zraven.
A pride čas, upreti njej ne moreš se,
Nje čari, ni nihče imun, zapelje vse,
Ako podležeš ji, greh na špeh ti gre.

Akrostih 0017

Mar ptica nima kril z njimi da leti,

Ako jih porežeš ji, le nemo obsedi.
To dekle zapisano višavam je neba,
Edino to osvobodi jo, ji veselja da.
Je brez kril letenje, želja vseh ljudi,
A redki so, ki veselje to se jim zgodi.

Haiku 0005

Tragičen je smeh
človeka, ki se smeje
da premaga jok.

Haiku 0004

Počij, ljubezen.
Srce utrujeno je
a biti mora.

Akrostih 0016

Trdo delo, znoj in solze del so njenega življenja,
A jeklenega dekleta strah ni nobenega trpljenja.
Mladosti se odrekla je zavestno, njej jo zapisala,
Atletika je tista, njej zvesta za vedno bo ostala.
Rekel bode kdo, kaj mladi lepotici tega treba je,
A punca ni brez glave, kaj dela, kaj želi, ve vse.

Rima 0007

Šola da ti izobrazbo, kopico teoretičnega znanja,
Uspeš pa le, če drugim znaš prodati čimveč sranja.