Sonet 0005

Milina njenih me oči prevzela,
Okamenel stojim, srce še bije.
Je žar v njih, še sonce t'ko ne sije,
C'lo led odtajati bi z njim uspela.

In angelski si lik je še nadela ,
Ga li pogledam, me takoj ubije.
Radosten glas me njen z'lo hit opije,
Ah, morat' bi orožni list imela.

Ni stas in glas edino kar premore,
Duh njen vesel besednega je boja,
Očarat ona te z lahkoto zmore.

Verjame li kdo to, ni briga moja,
Enake ni, priznam tu brez zavore,
Cel svet premore njen'ga ne opoja.