21.3.13

Haiku 0023



Ne poezija.
Življenje da je pesem,
to je umetnost!

24.2.13

Haiku 0022


Sneg! Bela odeja.
Ležim razodet, čakam...
vroče poletje.

19.2.13

Akrostih 0030


Kje sreča si, kje skrivaš ti zaklade vse,
Leta so minila, kar sem zadnjič videl te.
Igra življenje z mano igro, karte meša ne,
Neskončen niz deli mi križev in to je vse. 

Cel mi svet se zdi kot vzet iz nočne more,
Vse vrti v temi trdni se, ki ne obeta zore.
Si mislim, morda pa jutri bolje bo, ni vrag,
Eh, v tej zmoti moji se ponavlja dan vsak.

Slovo sem davno dal razumu, norost me vodi,
Ker duša izgubila smer je, še telo mi blodi.
Usoda kruta muči me in pri zavesti me drži, 
Posipa rane mi s soljo, z naslado pije kri...


Haiku 0021


Pozitivizem?!
Prištevanje ničle
negativizmu.


Haiku 0020


Bodimo modri.
Črno belemu dnevu,
dajmo mavrico!

Sonet 0006


Še t'ko če bi iskal, prebiral žene,
Tak krasne ni je na tem našem svetu.
Resnično je kot češnja v razcvetu,
Ah, čas za njo stoji, ona ne vene.

Uspe kdor slišat jo, ga prec’ zadene,
Se pesem nje dopade kralju, kmetu.
Obline nje, večni navdih poetu,
Videvši jih, ti grešno kri požene.

In Božja pota so pri njej res smela,
Dal ji talente je, ji nič ni tuje,
Ak kje popolnost je, to nje so dela.

Radost življenja, ta v njej kraljuje,
Je zgled lahko ljudem, vedno vesela,
Iskreni angel, ki nas navdihuje!