Sonet 0006

Še t'ko če bi iskal, prebiral žene,
Tak krasne ni je na tem našem svetu.
Resnično je kot češnja v razcvetu,
Ah, čas za njo stoji, ona ne vene.

Uspe kdor slišat jo, ga prec’ zadene,
Se pesem nje dopade kralju, kmetu.
Obline nje, večni navdih poetu,
Videvši jih, ti grešno kri požene.

In Božja pota so pri njej res smela,
Dal ji talente je, ji nič ni tuje,
Ak kje popolnost je, to nje so dela.

Radost življenja, ta v njej kraljuje,
Je zgled lahko ljudem, vedno vesela,
Iskreni angel, ki nas navdihuje!