Akrostih 0030

Kje sreča si, kje skrivaš ti zaklade vse,
Leta so minila, kar sem zadnjič videl te.
Igra življenje z mano igro, karte meša ne,
Neskončen niz deli mi križev in to je vse. 

Cel mi svet se zdi kot vzet iz nočne more,
Vse vrti v temi trdni se, ki ne obeta zore.
Si mislim, morda pa jutri bolje bo, ni vrag,
Eh, v tej zmoti moji se ponavlja dan vsak.

Slovo sem davno dal razumu, norost me vodi,
Ker duša izgubila smer je, še telo mi blodi.
Usoda kruta muči me in pri zavesti me drži, 
Posipa rane mi s soljo, z naslado pije kri...